Naše spletno mesto uporablja piškotke in podobna orodja za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo tega spletnega mesta, ne da bi spremenili nastavitve, pristajate na uporabo piškotkov. Če želite izvedeti več o piškotkih, ki jih uporabljamo, ali spremeniti svoje nastavitve, si oglejte nap pravilnik uporabe piškotkov. V redu Prikaži več

Živali v svojem naravnem okolju

Živali v svojem naravnem okolju

Velike maček v naravnem okolju so prizor, ki se ga ni mogoče naveličati. Naravoslovni fotograf Jon Bryant je oktobra lani obiskal nacionalni park Kgalagadi, ki leži na obeh straneh meje med Južnoafriško republiko in Bocvano. »To je bil moj prvi obisk v tem neverjetnem parku, ki leži na obrobju puščave Kalahari in je znan po posebnem ekosistemu. Tu ne živi nobena od glavnih petih živalskih vrst, vendar je na tem območju mogoče najti nekatere zelo posebne živali, npr. črnogrivega leva.« Levi in druge velike mačke, suha zemlja in rdeče peščine so kombinacija, o kateri sanja vsak fotograf. To okolje je zaradi vročine, suše in peščenih viharjev zelo surovo. Na srečo je njegova oprema uspešno prestala preizkus.

Nacionalni park Kgalagadi je bil na Jonovem seznamu želja že nekaj let. Oktobra lani pa so se mu sanje končno uresničile in lahko je deset dni preživel v parku, ki leži na meji med Južnoafriško republiko in Bocvano. »Ta park ima edinstven ekosistem – zelo suho zemljo in značilne rdeče peščine.«
Levov, kraljev savane, je vse manj. »Levi so bili leta 1996 uvrščeni na seznam ogroženih vrst, vendar je njihovo skupno število v Afriki v zadnjih 20 letih upadlo za 43 odstotkov. V Kgalagadiju pa ni tako, saj gre levom kljub surovemu okolju razmeroma dobro. Njihov habitat je tri- do štirikrat večji od življenjskega prostora drugih levov v Afriki. Za lov morajo prehoditi ogromne razdalje in tudi ob tem so razmeroma redko uspešni.«
Že prvi dan je dodobra izkusil, kako je živeti v takem okolju. »Močan peščeni vihar je prinesel obilico peska v sobe moje koče.

Vse je bilo prekrito s peskom, tudi moja oprema.« Na srečo ni bila poškodovana. »Kamere in leče so odporne na prah in vodo, kljub temu pa sem bil vesel, da sem vzel dva fotoaparata, saj mi zaradi tega ni bilo treba menjati objektivov. Pri vsem tem prahu bi bilo nemogoče preprečiti, da bi ga nekaj končalo na tipalu.«
S seboj je imel LUMIX G9 in GH5 ter izbor objektivov. »Kot glavni objektiv sem uporabljal 100–400 mm, f4,0–6,3. Ker v parku Kgalagadi ni dovoljeno zapustiti ceste, so razdalje med vami in živalmi pogosto precej velike. Ta objektiv mi je odlično služil kot glavni objektiv za fotografiranje divjih živali na tleh, odlično pa se je odrezal tudi pri fotografiranju ptic. Drugi objektiv je bi 50–200 mm, f2,8–4,0. Ta mi je omogočal dobro kadriranje, kadar se je žival približala našemu vozilu. Tretji objektiv je bil 14–140 mm, f3,5–5,6 II. Ta mi je pri nastavitvi 14 mm omogočal zelo širokokotno fotografiranje, po drugi plati pa je bil z goriščno 140 mm razdaljo uporaben tudi kot teleobjektiv.«

»Poleg tega, da je mogoče GH5 priključiti na G9 za souporabo aplikacije LUMIX za daljinsko upravljanje fotografiranja, goriščna razdalja 14–140 mm omogoča ustvarjanje raznovrstnih fotografij živali v divjini, ne da bi bilo treba zamenjati objektiv. Če temu prištejete še dvojno stabilizacijo slike ter odpornost na prah in pljuske tekočin, je to idealen fotoaparat za začetnike in profesionalne fotografe živalskega sveta, saj nudi izjemno prilagodljivost na terenu.«
Vendar pa najzanimivejše doživetje na tem potovanju ni bilo srečanje z levom. »Prvič v življenju sem videl puščavskega risa – karakala. To je bilo res nekaj posebnega. Puščavski ris je divja mačka srednje velikosti, ki je zelo podobna domačim mačkam.

Giblje se enako elegantno, a je hkrati strahovit plenilec.«
Jon se zaveda, kakšno srečo ima, da si lahko živali ogleda v naravnem okolju. »Vem, da večina ljudi tega nikoli ne doživi. Prav zato jih rad fotografiram v divjini in ljudem pokažem, kako se morajo boriti za preživetje. Žal jih prav ljudje najbolj ogrožamo. Bolj kot krčimo njihov teritorij, bolj se krči njihovo naravno okolje in s tem se manjša tudi možnost preživetja. Narediti moramo vse, kar lahko, za zaščito teh živali in začeti moramo pri ohranjanju njihovega naravnega okolja. To je sporočilo, ki ga želim posredovati s svojimi fotografijami.«

Jon Bryant

Jon Bryant

Jon Bryant fotografira divje živali in pokrajino. Po dolgoletnih izkušnjah snemanja z videokamero je bil Jon med prvimi, ki so prešli na novo generacijo brezzrcalnih hibridov fotoaparatov in kamer. Prek teh fotoaparatov je Jon vzljubil fotografijo, še zlasti naravoslovno fotografijo. Jon, ki je bil rojen v Združenem kraljestvu, živi pa v Belgiji, redno potuje v najbolj znane živalske rezervate v Južni Afriki, kjer v obliki fotografij in videoposnetkov dokumentira živali in naravo. Svoja dela objavlja v mnogih svetovno znanih naravoslovnih revijah.

Obiščite profil ambasadorja Jon Bryant.

Naše spletno mesto uporablja piškotke in podobna orodja za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo tega spletnega mesta, ne da bi spremenili nastavitve, pristajate na uporabo piškotkov. Če želite izvedeti več o piškotkih, ki jih uporabljamo, ali spremeniti svoje nastavitve, si oglejte nap pravilnik uporabe piškotkov. V redu Prikaži več