Naše spletno mesto uporablja piškotke in podobna orodja za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo tega spletnega mesta, ne da bi spremenili nastavitve, pristajate na uporabo piškotkov. Če želite izvedeti več o piškotkih, ki jih uporabljamo, ali spremeniti svoje nastavitve, si oglejte nap pravilnik uporabe piškotkov. V redu Prikaži več

Potovanje od izvira Odre

Potovanje od izvira Odre

Za fotografa Mikolaja Nowackega je bilo popotovanje po celotnem toku reke Odre prava uresničitev sanj. Reki je sledil od izvira v Republiki Češki in vse do Baltskega morja. »Odra je reka moje mladosti. Na projektu Odra delam že od leta 2008. Večinoma fotografiram, kakšen odnos imajo ljudje do reke, včasih pa tudi njeno naravno lepoto. Po Odri sem plul že večkrat, dolgo pa sem sanjaril tudi, da bi se z avtom zapeljal ob njej in se ustavil vedno in povsod, ko bi hotel kaj fotografirati. To mi je končno uspelo letos v juliju in avgustu.« Za dokumentiranje popotovanja je s seboj vzel fotoaparat LUMIX G90.

Mikolaj že od malih nog živi ob reki. »Moj prvi spomin na reko so sprehodi, na katere smo hodili, ko sem imel pet let, po ozki poti ob delno divjem nabrežju na obronkih poljskega mesta Vroclav, kjer sem odraščal. Ko sem bil malo starejši, sva z najboljšim prijateljem hodila na čudoviti divji otok Opatowicka, kje sva se igrala, pogovarjala in uživala v naravi.«

Kot najstnik je bil zagnan ornitolog. »Peš ali s kolesom sem šel kilometre daleč ob reki in iskal redke ptice. V tem času se je razvila moja ljubezen do narave in takrat sem začel tudi sanjariti, da bi potoval po reki na eni od mnogih tovornih ladij, ki so po njej vozile v 80. letih prejšnjega stoletja.« Odra je zapisana v njegov DNK, zato se mu ni bilo težko odločiti zanjo, ko se je leta 2008 odločal, kakšen dolgoročni projekt bi si izbral. Po reki je plul že večkrat. »Zelo rad sem v družbi starih mornarjev. Ko sem na ladji, se počutim, kot da se je čas ustavil. Že zaradi same bližine reke se počutim svoboden in varen.«

Na svojem nedavnem potovanju je fotografiral v vsakem vremenu in ob različnih urah dneva. »Poleg fotografiranja čudovite svetlobe ob sončnem vzhodu, zahodu in somraku rad fotografiram tudi v dežju. Dež doda fotografijam posebno vzdušje. Močneje kot dežuje, boljše so fotografije! Za fotografiranje v dežju sem uporabljal LUMIX G9 in G90, ki sta zelo odporna na vremenske razmere.«

Objektivi, kot sta Leica 10–25 mm (enakovreden 20–50 mm pri objektivu polnega formata) s f/1,7 ali Leica 12–60 mm (enakovreden 24–120 mm pri objektivu polnega formata) s f/2,8–4,0, so izredno uporabni. »Nekoč sem dve uri fotografiral v hudem neurju, ki je divjalo v Sredozemlju, v bližini Neaplja v Italiji. Bil sem popolnoma premočen, fotoaparat G9 pa je kljub dežju brezhibno deloval. Na svojem potovanju po Odri sem v močnem dežju fotografiral naravo na meni tako ljubem otoku Opatowicka. G90 z objektivom Leica 10–25 mm, f/1,7 je brezhibno deloval, čeprav je močno lilo.«

Poleg tega, da je fotoaparat LUMIX G90 odporen na pljuske vode in prah, je Mikolaju všeč tudi njegova kompaktna oblika. »Držanje je zelo udobno, kar je zelo pomembno, če dolgo fotografiraš, saj tako ne prihaja do prezgodnjega pritiskanja sprožilca zaradi utrujenosti. Samodejno ostrenje je neverjetno hitro in natančno, fotografije pa izredno kakovostne. Kadar fotografiram na mestnih ulicah, je moja prva izbira LUMIX 20 mm, f/1,7 (enakovreden formatu 40 mm). Za reportaže uporabljam vsestranski objektiv Leica 10–25 mm, f/1,7 (f/1,7 po vsej dolžini goriščne razdalje je nekaj neverjetnega!).« Mikolaj je na poti našel čudovite prizore in posebne trenutke, naletel pa je tudi na opustošenje. »Ko sem prispel do izvira Odre na Češkem, me je pretreslo, kakšna ekološka katastrofa je doletela to območje.

Dobro poznam ta kraj, saj sem bil tam dvakrat po letu 2014. Pričakoval sem čudovito in čarobno gozdnato pokrajino. Od gozda, ki je še nedavno obdajal izvir reke, je ostalo samo še nekaj osamelih dreves. Vse smreke na 25.000 hektarov velikem vojaškem območju blizu Libave, so se posušile zaradi vsakoletne suše, ki jo je povzročilo globalno segrevanje.« Včasih je pri fotografiranju pomembno, da si ob pravem trenutku na pravem mestu. »Nekoč sem fotografiral svetilnik v obliki mlina, ki stoji na koncu valobrana v pristanišču mesta Świnoujście. Med tem, ko sem čakal, je mlad fant nenadoma pokleknil pred svojim dekletom in jo prosil, naj se poroči z njim. Včasih imaš pač srečo.«

Mikolaj Nowacki

Mikolaj Nowacki

Mikolaj Nowacki se je rodil leta 1972 v Vroclavu na Poljskem. V letih od 2004 do 2011 je delal kot fotoreporter za najbolj vplivna poljska dnevnika, Gazeta Wyborcza in Polska. Prejel je številne nagrade in bil večkrat finalist v poljskih in mednarodnih fotografskih izborih, npr. Grand Press Photo, BZWBK Press Photo, SWPA World Photography Awards, NPPA Best of Photojournalism in Paris Photography Prize (Px3). Ambasador znamke LUMIX je od leta 2015.

Obiščite profil ambasadorja Mikolaja Nowackega

Naše spletno mesto uporablja piškotke in podobna orodja za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo tega spletnega mesta, ne da bi spremenili nastavitve, pristajate na uporabo piškotkov. Če želite izvedeti več o piškotkih, ki jih uporabljamo, ali spremeniti svoje nastavitve, si oglejte nap pravilnik uporabe piškotkov. V redu Prikaži več