Olivier Anrigo je francoski fotoreporter, ki dela za tiskovne agencije, kot sta Thomson Reuters in EPA. Sodeluje tudi z AP (Associated Press). Poleg tiskovnih agencij je v zadnjih letih med svoje stranke privabil tudi velike znamke in institucije. Pred kratkim je bil med skoraj 400 fotografi, ki so poročali s filmskega festivala v Cannesu. Pri tako veliki konkurenci je težko izstopati iz množice in posneti fotografije, kakršne si želiš. »Večletno delo reportažnega fotografa me je naučilo temam pristopati z različnih zornih kotov. Znati moraš opazovati.« V Cannes je s seboj vzel fotoaparata LUMIX S1 in S1R.
Za Olivierja je filmski festival v Cannesu edinstvena in posebna priložnost. »Urnik je zelo natrpan, saj so zjutraj dogovorjena fotografiranja, čez dan so konference, zvečer pa glavno dogajanje, zato se moraš znati dobro organizirati. Vse skupaj je kot maraton. Pravilno načrtovanje in priprava sta ključnega pomena.«
Pri delu na festivalu je zelo pomembno, da znaš v trenutku izbrati pravo opremo. Od širokokotnih posnetkov do izrednih podrobnosti – stalno se moraš odločati, kateri kader bi bil najboljši. Na to nalogo je s seboj vzel fotoaparata LUMIX S1R in LUMIX S1 ter objektive LUMIX 24–105 mm f/4, LUMIX S PRO 70–200 mm f/4, Leica 16–35 mm in Leica 90–280 mm. »Najboljši fotografi znajo skorajda v hipu oceniti vsako situacijo in se pravočasno pravilno odločiti.
Če opazim kakšno podrobnost na oblačilu ali modnem dodatku, uporabim 70–200 mm. Z objektivom 24–105 mm lahko delam širokokotne posnetke posameznikov ali motivov na rdeči preprogi. To so lahko znani igralci, elegantne dolge obleke ali stilisti, ki se prestopajo po preprogi.«
Ker je na zelo majhnem prostoru istočasno skoraj 400 fotografov, se lahko rdeča preproga kaj hitro spremeni v džunglo. »To se pogosto zgodi pri dogodkih na rdeči preprogi ob promociji filmskih uspešnic, kot je film Quentina Tarantina Bilo je nekoč ... v Hollywoodu, v katerem igrata Brad Pitt in Leonardo Di Caprio. Tudi če smo na samo natanko določenem mesu, se vedno zviramo in upogibamo, da bi našli zanimive zorne kote, kar je lahko izredno težko, če imaš za vratom obešena dva fotoaparata.«
Filmski festival v Cannesu je znan po svoji razposajenosti in ekstravagantnosti. »To je fotografa priložnost, da vsakdanjost prikaže kot klišejskost. Za izurjeno oko je to izredna priložnost, saj vse kipi od podrobnosti in jaz obožujem prav to.« Na festivalu je uporabljal fotoaparata LUMIX S1 in SR1. Kakšni so njegovi vtisi? »Ta dva fotoaparata se izjemno dobro dopolnjujeta. S1R ustvarja izjemno kakovostne datoteke. Zahvaljujoč občutljivosti fotoaparata LUMIX S1 sem lahko brez bliskavice fotografiral tudi pri šibkejši svetlobi. Po potrebi sem lahko izbral višjo nastavitev ISO in ohranil velikost datotek.« To pa ne pomeni, da bliskavice sploh ni uporabljal: s fotoaparatom LUMIX S1R je uporabljal Profoto A1.
»Obe upodobitvi sta izredno zanimivi in to omogoča ustvarjanje dveh različnih osvetlitev in vzdušij. V lepem vremenu so bile, na primer, večerne festivalske projekcije na plaži in tam je bilo vzdušje res nekaj posebnega. V takšnih okoliščinah sem bodisi uporabil stativ in dolg čas osvetlitve ali pa sem fotografiral iz roke in nastavil višjo občutljivost ISO.«
Olivier pove še: »S tako profesionalno opremo si lahko res samozavesten pri svojem delu. Kot fotograf lahko dobesedno občutim, koliko energije, časa in truda so v te fotoaparate vložili Panasonicovi inženirji. Uporaba je tako preprosta, vsi gumbi so na pravem mestu. Ergonomska zasnova je vrhunska!«
Za dobre fotografije je treba pravilno nastaviti izostritev. To je lahko težka naloga, če želiš fotografirati ljudi, ki se premikajo po rdeči preprogi, in ujeti vse njihove nepričakovane geste in gibe.
»Zato sem izbral neprekinjeni način samodejne izostritve. Nastavitev gorišča pa sem pogosto spreminjal med eno samo točko, vodoravno izostritvijo in izostritvijo 225 točk. Vse tri možnosti so odlično delovale.«
Pri tem delu je največ uporabljal LUMIX 24–105mm f/4 in LUMIX S PRO 70–200mm f/4. »Oba objektiva sta izredno kakovostna in se dopolnjujeta med seboj, kar je očitno tudi iz ostrine fotografij. Ker ima LUMIX 24–105mm f/4 tako široko goriščno ravnino, me je malo skrbelo, kako bo delati z njim, vendar so se mi po fotografiranju nočne dirke MotoGP prejšnji mesec v Katarju vse skrbi popolnoma razblinile.«
Fotografija Winnie Harlow v rdeči večerni obleki je med njegovimi najljubšimi iz Cannesa. »Winnie je 24-letna kanadska manekenka, ki ima kožno bolezen vitiligo (ki povzroča depigmentacijo kože). Na fotografiji, na kateri je v rdeči obleki na rdeči preprogi, resnično izstopa iz množice.«
Olivier Anrigo
Francoski fotograf Olivier Anrigo je svojo ljubezen do fotografije že zelo mlad prevzel od svojega očeta. Z delom v družinskem podjetju je Olivier sčasoma pridobil zelo poglobljeno znanje o fotografskih materialih in edinstven vpogled v svoje področje dela.
Preobrat v njegovi karieri pa je prineslo srečanje z Reutersovim fotografom Ericom Gaillardom. Oliver se je pridružil ekipi Erica Gaillarda pri mednarodni tiskovni agenciji, kjer je lahko delal skupaj z najboljšimi reportažnimi fotografi. Tako se je naučil uspešno dokumentirati zgodbe, razvil hitro odzivnost in premišljeno načrtovanje, sčasoma pa tudi lasten slog.
Ker je ljubitelj narave in živalskega sveta, se je Olivier udeleževal ekspedicij po vsem svetu (v Afriki, Evropi, polarnem krogu) s podporo ustanov, kot sta fundacija monaškega Princa Alberta II in fundacija Nicolasa Hulota.
Še vedno dela kot fotoreporter za mednarodne agencije, kot sta EPA, l’Equipe ipd. Rad deli svoje znanje, zato je razvij projekt za svojo dušo: fotografski safari v nacionalnem parku Masai Mara v Keniji in Tanzaniji.