Peter Hamblin, z Emmyjem nagrajeni režiser iz Združenega kraljestva, je dokončal svoj novi film »In Hope of Nothing«, ki je v celoti posnet s fotoaparatom LUMIX S1H. Film je navdihnilo to, s čim vse se morajo spopadati neodvisni filmarji, da lahko svoje ideje posnamejo za velika platna. Kot pravi Peter: »Ena glavnih značilnosti neodvisnega filma je iznajdljivost, vse, kar moraš narediti, da sploh lahko posnameš film, kar je hkrati izredno naporno, vendar tudi izjemen vir zadovoljstva. Od tod sem črpal navdih za film In Hope Of Nothing.
Petra Hamblina privlači ideja, da lahko nekaj ustvariš iz nič. »Od nekdaj me privlači, da lahko vzameš misel ali občutek in mu vdihneš življenje na način, ki ljudi preseneti in jih zabava. Film kot medij me od nekdaj privlači, zlasti njegova subjektivna narava. Ta zmožnost vzbujanja čustev in zabavanja, sposobnost, da ljudi pripraviš, da zavzeto spremljajo zgodbo in ugibajo, kaj sledi, je čarobna. Film nudi neskončne možnosti in priložnosti za premikanje meja pripovedništva. Premikanje meja in tveganje je tudi v središču filma In Hope of Nothing. Film govori o bratih, ki sta pred tremi leti poskušala posneti film, vendar jima je studio vzel denar zaradi nestrinjanja glede opredelitve glavnega lika, Leonarda. Dobita novo priložnost, vendar se morata strinjati glede Leonarda. Na tej točki pa se začne njuna pot odkrivanja samih sebe.«
Kaj vam je bilo najbolj všeč pri fotoaparatu LUMIX S1H? »Pravzaprav vse. Zame so bile bistvene značilnosti anamorfni posnetki, posnetki pri šibki svetlobi in dinamični razpon. Všeč mi je anamorfno snemanje z majhno kamero, saj omogoča ustvarjanje starodobne estetike, kakršno si želim, hkrati pa izjemno gibljivost s stabilizatorjem Steadicam, ki je potrebna za dolge kadre. V filmu je veliko prizorov s pridušeno svetlobo, melanholičnim vzdušjem in visokim kontrastom. Na posnetkih ni skoraj nič šuma, niti pri zelo visoki vrednosti nastavitve ISO. Več kot 14-stopenjski dinamični razpon je nekaj fantastičnega, poleg tega pa je v datotekah ogromno podatkov, ko začneš z obdelavo. Ta fotoaparat je res veliko prispeval k našemu ustvarjalnemu procesu in rezultati so res izjemni, zato bo zagotovo zelo resen tekmec dražjim filmskih kameram, predvsem zaradi cene. S fotoaparatom S1H lahko filmski ustvarjalci, ki si ne morejo privoščiti dragih kamer, dosežejo enako kakovost in razpon.«
Kako ste snemali ta film? »Pri filmskem ustvarjanju je vse v skupinskem delu: brez producentke Frankie Fogg, direktorja fotografije Sama Dewarja in legendarnega Zacka Meullisha ne bi mogli snemati takšnih filmov.« Direktor fotografije Sam Dewar nam je pojasnil nekaj tehničnih plati snemanja: »Snemali smo v amorfni tehniki, zato smo kamero nastavili na razmerje 4 : 3 in ločljivost 3328 x 2496. Večinoma smo snemali s hitrostjo 24 slik/s (4:2:2, 10-bitno, kodek All-I), nekatere prizore pa smo posneli s hitrostjo 48 slik/s. To, da smo lahko snemali v anamorfni tehniki, je bilo bistvenega pomena, in kolikor mi je znano, ni nobenega drugega fotoaparata, ki bi to omogočal.
Področje neodvisnega filma deluje zunaj okvirov, zato ni nobenih pravil in raziskuješ in ustvarjaš lahko, kar te zanima. Ustvarjalni proces je vedno enak (slediti moraš občutku, temu, kar čutiš). Ko potegneš črto, je najpomembneje, da imaš rad to, kar ustvarjaš, saj gre za zelo subjektiven medij in se najde vedno dovolj ljudi, ki jim nekaj ni všeč. Meni je pomembno, presegam svoje omejitve, da se ne ponavljam in da uživam v procesu. To je tudi sporočilo tega filma – začni ustvarjati in najdi način, da ti uspe, četudi nimaš denarja – to bo prvi korak poti učenja in razvoja.«
Peter Hamblin
Peter je iz Južnoafriške republike, odraščal je v Durbanu. Veliko potuje in živel je že na različnih koncih sveta, med drugim v Los Angelesu, Londonu in Cape Townu. Svojo kariero je začel v oglaševalskih vodah, vendar je hitro spoznal, da si želi snemati nadaljevanke in celovečerne filme. Zato je leta 2009 ustanovil produkcijsko hišo Hamblin Imagery. Doslej se je izkazal predvsem s scenarijem, produkcijo in režijo filma »Wright side of Wrong«, za katerega je prejel nagradi za najboljši kratki film in najboljšo montažo na festivalu X Dance Action Sports Film Festival v ZDA. Znova je bil priznanja deležen za film »Let’s Be Frank«, ki ga je napisal, produciral in režiral, gre pa za film, ki raziskuje mejo med resničnim in izmišljenim življenjem deskarja na velikih valovih. S svojim umetniškim pristopom je v svet filmov o deskanju prinesel svežino, navdušil pa je z izjemno izdelanim filmskim jezikom. Film je na več festivalih po svetu prejel nagrado za najboljši film, priboril pa si je tudi nagrado Emmy.
