Kako se LUMIX S1H odreže v primerjavi z vodilno filmsko kamero? To je skušal ugotoviti ambasador znamke LUMIX, Nick Driftwood, ki tudi sicer rad preskuša opremo. V svojem projektu A Colour Story (Zgodba o barvi) je LUMIX S1H primerjal z Arri Alexa Mini, eno najmanjših kamer, ki je zelo razširjena filmski in televizijski panogi. »Zelo sem bil navdušen na tem, kako preprosto ju je kombinirati.« Zato ni presenetljivo, da je LUMIX S1H prva brezzrcalna kamera, ki je bila odobrena za snemanje v okviru programa Netflix Post Technology Alliance.
»Film A Colour Story izhaja iz moje zamisli, da bi preveril, ali je mogoče kombinirati kameri LUMIX S1H in Arri Alexa Mini. Zanimalo me je, kako bi se S1H odrezala v primerjavi z drugimi kamerami v filmski industriji. Kamero Arri sem izbral namenoma, sej me je zanimalo združevanje dveh različnih barvnih tehnologij. Podjetje Arri je trenutno vodilno v filmski industriji. Želel sem preprosto prehajati z ene kamere na drugo in iskati najboljši posnetek ali videz pri montaži, ne glede na to, s katero kamero je bil kader posnet, z Arri ali s S1H. Drugače povedano: namen mojega filma ni bilo primerjanje v smislu »moja kamera je boljša od tvoje«. Konec koncev kameri tudi po ceni nista v istem razredu. In na koncu sem bil zelo navdušen na tem, kako preprosto ju je kombinirati.«
Driftwoodov film A Colour Story pripoveduje zgodbo o fantku in njegovi mami. Z majhno ekipo ga je poleti posnel v treh dneh, pri čemer je ves čas izmenjeval kameri. »Uporabljali smo ju hkrati ali pa smo različne dele posameznih prizorov snemali z obema kamerama. Jaz sem uporabljal Lumix S1H, asistent kamere pa kamero Arri. Pri snemanju različnih prizorov z obema kamera sva se izmenjevala, da bi kar najbolj omejila možne napake. V montaži pa sem uporabil najboljši posnetek, ne glede na to, s katero kamero je bil posnet. Nisem se želel obremenjevati s tem, da bi moral eni od kamer – S1H ali Arri – dajati prednost. Poudarek je bil na tem, da pridem do najboljših možnih posnetkov, kot vedno velja pri snemanju filmov.«
Nick Driftwood pravi, da mora imeti dobra kamera naslednje lastnosti: uporabnost, ustrezno obliko in zasnovo, praktično držalo in funkcije ter intuitivnost uporabe. S1H ustreza vsem merilom. Njene prednosti vključujejo tipalo polne velikosti, nastavitev dvojne privzete občutljivosti ISO s funkcijo VLOG – osnovno občutljivost 640 ISO (dnevna svetloba) in dodatno občutljivost 4000 ISO (šibka svetloba) – ter čudovito barvno tehnologijo, ki podpira snemanje v obliki 6K. »Da bi kar najbolje izkoristil tipalo, sem se odločil za snemanje v obliki Apple Pro Res Raw z zunanjim monitorjem in snemalnikom. Na kameri Arri Alexa Mini pa sem uporabil nastavitev Apple Pro Res HQ (visoka kakovost).«
»V predprodukciji smo pripravili proces obdelave na podlagi sistema kodiranja barv ACES, poleg tega pa smo razvili pretvorbo za vhodno napravo (IDT) in iskalno tabelo (LUT) za vsako od kamer, ki je bila kar najboljši približek obliki Apple Final Cut Pro, ki smo jo predvideli za postprodukcijo. ACES (Academy Colour Encoding System) se uporablja za upravljanje celotnega procesa obdelave barv v kinematografiji, od snemanja, montaže in vizualnih učinkov pa do predvajanja, arhiviranja in naknadnega obnavljanja. V digitalnem poteku dela sistem ACES omogoča lažje delo z različnimi kamerami in napravami, saj je vse poenoteno. To uporabljajo filmski studii po vsem svetu.« Razvil sem več iskalnih tabel. Tako kot Arri tudi S1H omogoča nalaganje iskalnih tabel v kamero, kar zagotavlja zelo dober približek sliki, kot bo videti v montaži.
»Tudi postprodukcija je zelo preprosta. Za vhodno-izhodno pretvorbo kodiranja ACES v okviru programa FCPX sem uporabil kodek Colour Finale Pro, kar mi je omogočilo vizualizacijo osvetljenosti s pomočjo sklopa obsegov za vsako posamezno izhodno napravo. Zaradi vtičnika Colour Finale Pro za FCPX mi ni bilo treba uporabiti paketa Davinci Resolve ali katerega koli drugega paketa za obdelavo barv – vse sem lahko naredil v programi FCPX, ki podpira kodiranje ACES. Primarni nadzor barv in premična slojna plošča tega programa sta podobna kot v drugih paketih za obdelavo barv. Omogoča nadzor osvetlitve, kontrasta, zasuka, temperature, odtenka, nasičenosti in izostrenosti, poleg tega pa je mogoče nastavitve kopirati iz enega posnetka v drugega. Omogoča tudi uporabo različnih mask za različne predele na sliki.«
»Pri montaži smo bili navdušeni, kako preprosto je bilo montirati posnetke iz obeh kamer brez kakšnih bistvenih odstopanj. Z veseljem lahko rečem, da smo pri snemanju filma A Colour Story brez težav kombinirali posnetke kamer S1H in Arri, tako med snemanjem kot tudi v postprodukciji in končnem izdelku. Če bi me profesionalni filmski ustvarjalci ali studii vprašali, ali lahko LUMIX S1H uporabijo pri snemanju svojega naslednjega celovečerca, lahko brez zadržkov rečem: »Ja – in imam tudi posnetke, ki dokazujejo, kako dobro jo je mogoče uskladiti s filmskimi kamerami.««
Nick Driftwood
Nick Driftwood je televizijski in filmski ustvarjalec, igralec in tehnični strokovnjak iz angleškega Brightona. Leta 2009 je z velikih kamer presedlal na revolucionarne kamere DSLR in DSLM. Leta 2011 je za Lumix GH2 razvil nastavitve, ki so bile uporabljene v dokumentarcu »The Great Zacuto Shootout«, ki je prejel nagrado BAFTA. Legendarni režiser Francis Ford Coppola je razglasil GH2 z Driftwoodovimi nastavitvami Quantum 9B za zmagovalno kombinacijo v primerjavi različnih kamer. Nick je odločen zagovornik tehnologije za široko potrošnjo, ki jo je mogoče razviti do skrajne meje in uporabiti v profesionalnih filmskih projektih. Izvaja predstavitve, predavanja in strokovno izobraževanje na področjih fotografije in filmskega ustvarjanja, poleg tega pa gostuje na univerzitetnih okroglih mizah o vključevanju nove tehnologije v umetniško ustvarjanje. Nick je velik ljubitelj »videza«, ki je značilen za znamko LUMIX, in z veseljem drugim navdušencem, ki jih to zanima, predstavi vse prednosti Panasonicove različice tehnologije Micro Four Thirds, zlasti pri kamerah serije GH.
